Poročila s tur:
  Karakorum 2016 (Broad Peak in Gasherbrum IV)
  Aljaska
  Severna stena Hagshuja, Indijska Himalaja
  Slovenska smer z direktnim izstopom
  Turno smučanje v Bernskih Alpah
  Haute Route 2014
  Chamonix, Vallee Blanche
  Prestreljeniško okno
  Turna smuka - Viševnik
  Prečenje Storžiške skupine
  Smer Livada (Jerebica)
  Jalovec
  Slovenska smer (Triglav)
  Aschenbrenner - Travnik
  Šlosarska smer - Triglav
  Monte Rosa
  Triglav
  Vzponi nad Saas Feejem
  Nemška smer (Triglav) 23.7.2013
  Mont Blanc (6.-8.7.2013)
  Turna smuka na Mt Blancu (12.-13.5.)
  Turna smuka na Grossglocknerju (11.-12.4.2013)
  Turna smuka okoli Prestreljenika
  Tečaj lednega plezanja in turno smučanje
  Pršič nad Zelenico
  Zimski Steber revežev (12.1.2013)
  Kamnitnik (25.10.2012)
  Zeleniške Špice
  Kuffnerjev greben
  Haute Route trek
  Ferate v Dolomitih 20. - 22.6.2012
Domov
Plezalni teaji Gorsko vodnitvo kontakt
  Karakorum 2016 (Broad Peak in Gasherbrum IV)  
  22.8.2016  
  Plezalca: Luka Lindič, Aleš Česen

Odprava se je zanimivo začela že pred vzletom z Brnika. Nenavadno naključje je hotelo, da sva v vrsti za prijavo na let srečala Tomaža Jamnika. Prav on je bil leta 1995 s Slavkom Svetičičem na edini slovenski odpravi na Gasherbrum IV, ki se je tako tragično končala.
Začetek pristopnega marša je za mene predstavljal predvsem obujanje prijetnih spominov z moje prve odprave v Karakorum celih 10 let nazaj, ko sva skupaj z bratom plezala na stolpe Trango. Ko pa smo se enkrat dvignili na ledenik Baltoro sta bila pred nama zgolj še Broad Peak in nezgrešljivi Gasherbrum IV. Tako v mislih kot dobesedno. Ko smo dosegli Concordio, je za piko na i k popolni panorami svoje dodal še sam K2. Vesela sva bila že same kulise, ne le dejstva, da bova kmalu plezala v njej.
 
 
Askole - zadnje zelenje perd vzponom na ledenik Baltoro. Pot proti ledeniku Baltoro. Stolpi Trango, kjer sva pred desetimi leti z bratom opravila ?tevilne vzpone.
 
Nasmejani pakistanski nosa?i. Zadaj na levi gora Paiju, na desni Uli Biaho. Bi vroči čaj?
 
Prvi obrisi mogočnega Gasherbruma IV plezalca pač ne pustijo ravnodušnega. Skupina Gasherbrumov.  

Aklimatizacija
Po dnevu urejanja baznega tabora sva relativno lahkih ambicijskih in nahrbtnih bremen dostopila pod Z steno G4 in sledila Slavčevim stopinjam proti levem delu ostenja. Za aklimatizacijo sva v ne najlepšem vremenu prespala na ledeniškem platoju na višini okoli 5500 m, naslednji dan pa še kakšnih 200 m višje. Ne preveč udobno, a toliko bolj razburljivo je bilo preživeti dve noči v tako norem ambientu stene z upravičenim vzdevkom "the shinning wall".
 
Prihod na ledeniški plato, 5500 metrov visoko. Že prvi bivak na prvi aklimatizacijski turi pod Gasherbrum 4 je ponujal nor ambient.
 
   

 
Po uvodnem izletu je bil čas začasno odriniti misel na G4 ob stran in se resno posvetiti orjaku na levi. Broad Peak sicer za naju ni bil prvovrstni plezalni cilj. Kljub temu pa sva ga jemalo presneto resno in uspeh na njem nama je bil vse prej kot samoumeven ali celo nepomemben. Nihče od naju še ni stal na kakem tako prestižnem hribu, kot je osemtisočak. Luka je sicer že srkal redek zrak nad magičnih 8000 m na Makaluju, jaz pa ga še od blizu nisem povohal. Bazni tabor za Broad Peak je bil slabi dve uri odločnega koraka oddaljen od najinega (pod G4), kar je služilo kot odličen sprehod pred vzponom. Prvi dan sva si goro delila z večjo mednarodno ekipo gornikov, ki so se namenili do tabora 1. Prvič sem v živo videl kako poteka novodobni himalajski stil "osvajanja" visokih gora. Počasno vlečenje po fiksnih vrveh zares nima kaj prida skupnega s plezanjem. Ta dan sva midva nadaljevala malo malo nad tabor 2, do višine okoli 6300 m, kjer sva prespala prvo noč. Po nočnem sneženju je romantiko skazila dilema ali gor ali dol. Snega vseeno ni zapadlo preveč in prav sva ocenila, da s turo nadaljujeva. Vse višja višina ni nič pomagala pri gaženju in na koncu dneva ni bil nihče več od naju posebno poskočen. Po fantastični predstavi zahajajočega sonca sva ne prav trdno prespala noč na višini malenkost pod 7000 metri. Hrepeneč po gostejšem zraku sva podrla šotor in se odpravila proti dolini precej preden bi naju lahko pozdravili sončni žarki, ki so rabilo nekaj več časa da pridejo izza roba južnega grebena Broad Peaka. Na poti navzdol sva se na hitro ustavila še na mestu najinega prejšnjega bivaka, kjer sva si zavoljo malce lažjega naslednjega vzpona pustila šotor in nekaj malega hrane, vse skupaj zavito v bivak vrečo privezano na skalo. Za kosilo sva že udobno sedela v šotoru najinega baznega tabora.
 
Bazni tabor za Broad Peak je bil 2 uri hoje oddaljen od najinega. Gretje od mraza omrtvičenih prstov na bivaku visoko na Broad Peaku. Uživanje, kljub konkretnemu mrazu, v razgledih z zadnjega bivaka (7000 m) na aklimatizaciji na Broad Peaku.
 
Masherbrum z Broad Peaka. Broad Peak Broad Peak
 
   

Broad Peak (8051 m)
Po nekaj dneh počitka in kulinarike je šlo zares. Začela sva v rahlem dežju, ki je malo kakih 500 metrov nad baznim taborom prešel v rahel sneg. Zgodaj popoldne postaviva šotor nad taborom 2, kjer sva že spala na prejšnji aklimatizaciji. Kar malo sva si oddahnila, ko je nehalo snežiti in se je postopoma razjasnilo. Počasi in zanesljivo drugi dan vzpona pregaziva do višine 7100 m, kjer na zadnjem položnem snežišču postaviva udoben bivak, ki bi bil resnično udoben le kak kilometer ali dva nižje. Ključni dan začneva precej pred prvim svitom. Brez šotora, spalne vreče, kuhalnika in večine hrane nisva tovorila več prav veliko. Kljub temu morava priznati, da se nisva počutila najlahkotnejše. Globok sneg nama ni ušel niti tokrat. Dan je bil že zrel, preden sva dosegla nekakšno psihično bariero, sedlo med centralnim in glavnim vrhom na višini okoli 7800 m. Od tu dalje je bilo sem ter tja potrebno stopiti ali poprijeti za trdno skalo, kar je v primerjavi s sipkim snegom bila dobrodošla sprememba. Kljub temu je bilo potrebne še kar nekaj nerodne hoje, malo gor, malo dol, preden sva si stisnila roke na samem vrhu. Isti dan sva sestopila nazaj do najinega šotora, naslednji pa vse do najinega baznega tabora pod G4. Zadovoljna z opravljeno aklimatizacijo in z doseženim vrhom enega od ta velikih sva uživala v udobju najinega zašasnega doma na stičišču ledenikov Godmin Austen in Baltoro v osrčju Karakoruma. Predvsem sva upala na boljše vreme.
 
Gaženje na Broad Peaku s K2 v ozadju.
 
Prvič v življenju na 8000 metrih. Broad Peak, vršni greben Broad Peak, vrh
 
   

Gasherbrum IV
Minilo je nekaj dni in večina najine utrujenosti. Pripravljena sva bila na poizkus v steni G4, vreme še ne. Naposled nama je vremenska napoved, ki jo je za naju delal meteorolog Jure Jerman, obljubljala kratko okno lepega vremena. Prekratko za realen poizkus v desnem delu zahodne stene. Če bi čakala še dlje v negotovost, bi nama kakršnokoli nadaljnjo aktivnost resno ogrozilo pomanjkanje časa, ki sva ga imela na razpolago. Tako sva sprejela ne najlažjo, a edino smotrno odločitev, da usmeriva vso najini energijo v nekoliko lažji svet SZ grebena te gore.
 
Večer v baznem taboru pred odhodom v Gasherbrum 4. Dostop do zahodne stene Gasherbruma 4. ABC (Advanced Base Camp) pod Gasherbrumom 4.
 
ABC (Advanced Base Camp) pod Gasherbrumom 4. ABC (Advanced Base Camp) pod Gasherbrumom 4.  

 
Začela sva prvo možno jutro lepega vremena. Ta dan sva se povzpela zgolj do ledeniškega platoja na višini 5500 m. Nadaljevanje vzpona so onemogočali številni plazovi, ki so pometali s snegom zapadlim prejšnjega dne. Bilo so dobrodošli tudi za naju, saj so nama za naslednji dan dodobra utrdili podlago v grapi, po kateri sva se hitro dvignila do sedla, 6500 m visoko. Tu sva pogledala na Kitajsko stran gore. V smeri sva naletela na številne ostanke fiksnih vrvi, ki so jih tu napele in pustile prejšnje, sicer maloštevilne, odprave. Res ogromna škoda skaziti tako goro s takšnim načinom osvajanja. Še posebej ob prelomu tisočletja, ko bi moralo takšno plezanje biti že del zgodovine, a še vedno v veliko primerih ni.
Najin drugi bivak na gori sva postavila okoli 6700 m visoko v zavetju serakov, čeravno se to sliši paradoksalno.
 
Pred ledeniškim platojem (5500 m) pod SZ grebenom Gasherbruma 4. Gasherbrum 4. Začetek SZ grebena (6500 m).
 
Gasherbrum 4, SZ greben. Gasherbrum 4, SZ greben. Zadaj Broad Peak. Gasherbrum 4, SZ greben.
 
Gasherbrum 4, SZ greben. Gasherbrum 4, SZ greben, malo pod bivakom na 6700 m. Bivak na 6700 m.
 
   

 
Naslednji dan je daljši kot načrtujeva, kar ni prvič. Znova naju upočasnjuje naporno gaženje, ki na trenutke izgleda že tragikomično. Tehnično težavnejši deli so nama šli hitreje, bili so preprosto lažji. V lažnem zavetju ogromne krajne zevi vršnega snežišča SZ pobočja sva si vkopala šotor, ki naju je za silo obvaroval pred večino zunanjih neprijetnosti. Škoda, da ni še hiperbaričen, bi prišlo prav. Še nikoli nisem spal 7500 m visoko. Pravzaprav še nikoli nisem bil tako visoko do pred nekaj dni nazaj na Broad Peaku.
Ponoči se je začelo. Slabo vreme je tokrat prehitelo Jermanovo napoved in naju. Dobršen del naslednjega dneva sva plezala v sneženju. Kakšno uro rahlem, kakšno presneto nerahlem. Počasi je postalo jasno, da se bova glavnemu vrhu enostavno morala odpovedati. Že severni je postal vprašljiv. Luka je bil prvi, ki je to rekel na glas. Vedela sva oba že prej. Ko sva se bližala severnemu vrhu, se je motivacija dvignila. Megla pa za kratek čas spustila. Ravno dovolj, da sva na vrhu imela sonce, razgled in nekaj časa za oddih. Potrebovala sva ga, saj je sestop do šotora, ki naju je zasut čakal v krajni zevi, potekal ob visoki koncentraciji in slabi vidljivosti. Tudi ravno sveža nisva bila več. Ne po vonju, ne po videzu in ne po občutku. Še mnogo stresnejši je bil naslednji dan. Dva vertikalna kilometra globokega, novega snega, kložasti in pršni plazovi ter občasno ničta vidljivost so od naju terjale vse kar znava in kar zmoreva. Ko sva bila ob 5 zjutraj naslednjega dne končno prvič na varnem (5500 m) in se ulegla v na hitro postavljen šotor, sva za nekaj časa dobesedno ugasnila. V trenutku.
 
Gasherbrum 4, SZ greben. Gasherbrum 4, SZ greben. Gasherbrum 4, SZ greben.
 
Gasherbrum 4, SZ greben. Gasherbrum 4, SZ greben. Začetek dneva izpred zadnjega bivaka na višini 7500 m. Gasherbrum 4, SZ greben v vršnem delu.
 
Gasherbrum 4, severni vrh (7900 m). Sredi sestopa z Gasherbruma 4, ko sva si vzela nekaj minut za počitek in priprave nekaj malega vode. Ta dan se je končal šele ob petih zjutraj.  

 

Ko na koncu potegneva črto, morava biti s celotno odpravo zadovoljna. Zelo zadovoljna. Seveda bi si želela daljša obdobja lepega vremena, ki bi nama omogočali poizkusiti še kaj več. Po drugi strani pa Karakorum ne slovi ravno po stabilnem lepem vremenu in tudi to je del čara tamkajšnjih gora. Ko sedaj, zopet odeta z vsem udobjem civiliziranega sveta, razmišljava za nazaj, sva vse ključne odločitve na odpravi sprejela popolnoma pravilno. Za relativno varno realizacijo doseženega pa sva mogla vložiti vse znanje in izkušnje. In na izvedbo sva ponosna.
 
   

Preplezane smeri:
12. 7. Broad Peak, Avstrijska smer
26. 7. Gasherbrum IV, poskus vzpona na vrh, dosežen severni vrh (7900 m), smer Child-Hargis-Macartney-Snape (SZ greben), alpski stil
 
Broad Peak, Avstrijska smer Gasherbrum IV, poskus vzpona na vrh, dosežen severni vrh (7900 m), smer Child-Hargis-Macartney-Snape (SZ greben), alpski stil  

 
Brez izdatne pomoči določenega kroga ljudi odpravo sama ne bi bila sposobno materialno izvesti. Za to se najlepše zahvaljujeva najinim osebnim sponzorjem, Planinski zvezi Slovenije in posameznikom, ki so nama pomagali tako in drugače. Hvala Juretu Jermanu za precej natančne vremenske napovedi in njegovo hitro odzivnost.

Aleš Česen
 
     
 

English

Kontakt:
info@cesen.com
031 397 962